Uvod.

Začetek. Najtežji del usga. Začet nekej nouga, unikatnega, morda clo mal posebnga je vedno nek posebn izziu. In zato nš start pri usm tem lhko zlo faila. (beri:fejla) Ampak je tut zlo pomembn deu. Zato res nevem kje so našle za to narest mene. Kr se ne bo izteklo tko kokr je za prčakvt.
No ampak useeno. Slej ko prej je treba povedat kej o seb. Smo:
Đ ola.!
A nn.!
N ina.!
K ajčko.!
i
Ne, nismo đank, ampak smo đanki. Zakaj.? Kr tko. Zart lepšga, al pa kr zato ker je sončk zunej. Pakaj. Lahko smo kar hočmo. To mi je vedno mami govorila. Pa poglej kakšna sm. Svašta.^^ Preveč basam. Vem. Ampak take me smo. Navadle smo se že govort in poslušat in še marsikej druzga počet (:$) ob istm času. Naenkrat. Ja tko je treba, čene pr ns ne sfunkcjonera. Najrajši skupej jemo, opraulamo mimoidoče, sladoledkamo, šetamo po gradu, in si tipkamo. O svemuisvačemu. Ampak zares. Učasih se tut ena drugi zjokamo ampak sej zato pa smo prjatlce ane. Da ena drugi pomagamo. No tale moj post zdele res ni dobr, ampak mi bojo kolegice že prskočile na pomoč in mi ponudle pomoč iz zagate. Aj em šr of det.(: Za use, ki pa tole berete; Berte naprej.;) Naše razprave znajo postt zanimive. Komentarji (pozitiuni in negatiuni, to pač spada zravn), so pa itak zaželjeni. Da vemo kaj delamo narobe. Kr ja, nekaterim gremo na jetra. Zlo zlo zlo. Nekateri nas majo radi, spet drugim pa je do ns tulk kokr do lanskega snega. Sam za to se ni treba sekerat. Me se rajš dobimo na kufetku, pa se smejemo hecnim modelom. Šibam zdej. Čaos.*